Srbski ali hrvatski (hrvatski ali srbski, hrvatskosrbski, srbskohrvatski) jezik se po vprašalnooziralnem zaimku što, ĉa, kaj… deli na tri dialektične skupine. Na štokavsko, čakavsko in kajkavsko. Kriterij što seveda ni edini razloček med temi skupinami. Razločki so v glasoslovju, oblikoslovju, skladnji, besednem zakladu in poudarku.

Kajkavska

A. Kajkavska narečna skupina se govori v Hrvatskem zagorju, Medmurju. Poleg drugih narečij pa še v Gorskem kotaru, Istri ter na Gradiščanskem in Slovaškem. Proti štokavščini in čakavščini poteka meja od Barča ob Dravi vzhodno od Virovitice. Z globoko vzboklino proti zahodu do Jasenovca ob Savi, nato ob Savi proti Sisku in ob Kolpi do Karlovca z ozkim kajkavskim pasom ob desnem obrežju Save in Kolpe. Zahodno od Karlovca se govori kajkavski še v čabarskem in severnem delu delniškega okraja. Deloma pa tudi v vrbovskem, ogulinskem in vojniškem (Vojnić) okraju. V starejših časih se je kajkavščina govorila tudi v Slavoniji. Od koder jo je izrinila štokavščina (beg štokavskega prebivalstva iz južnih pokrajin pred Turki).

Nekatere značilnosti kajkavskih narečij: psl. polglasnika sta se razvila v e (sen, pes, den, deska) in tudi psl. é je prešel v e (cvet, mleko, deca). Namesto obeh psl. nosnikov imamo danes u in e (muž, pet), samoglasniški / se je razvil v u (sunce, vuk, pun), ohranjena je skupina čr- (črn, črknja), trdonebna zapornika t’in d’ sta dala è in j (sveča, meja), trdonebni / je prešel v zobnik I(prijatel, lubiti), pred ” in o je proteza v in j (vura, vista, vijec; jopec, jopica), soglasnik v se v izglasju izgovarja kot f (ovca, rof, krf), v isti poziciji se je ohranil / (videl, rekel, obilnost, pod peldom) itd. Kajkavščina je ohranila staro sklanjatev (v primeri s štokavščino), ima samo kratko množino moških samostalnikov, izgubila je aorist in imperfekt ter deležnik preteklega časa na -vši, ohranil pa se je namenilnik, prih. č. dela s pomožnikom bum in opisnim deležnikom (búm rekel), manjšalne samostalnike m. spola dela najpogosteje z obrazilom -ek (tatek, japek, volek), v besednem zakladu ima precej germanizmov in madžarizmov.

Čakavska

B. Cakavska dialektična skupina se govori v Hrvatskem primorju na približno dvajset do trideset kilometrov širokem pasu ob morju južno od kajkavščine in potem v Dalmaciji med Obrovcem in Zadrom ter na ozkem obmorskem pasu med Zadrom in Šibenikom, na kopnem zahodno od črte Šibenik-Perković- Split…